Izraelski buldožerji so v torek nadaljevali obsežne operacije rušenja stanovanjskih objektov v begunskem taborišču Nur Šams, ki se nahaja vzhodno od mesta Tulkarm na Zahodnem bregu. Po navedbah lokalnih virov so se dela začela v zgodnjih jutranjih urah, pri čemer so se sile osredotočile predvsem na četrt Al-Kalansuva na območju Džabal al-Salihin. Rušenje je povzročilo dodatno trpljenje lokalnemu prebivalstvu, ki se že dlje časa sooča z nestabilnimi varnostnimi razmerami. Operacija je del širšega načrta, ki so ga izraelske oblasti napovedale sredi prejšnjega meseca. Načrt predvideva odstranitev 25 objektov na tem območju, z izvajanjem pa so enote začele zadnji dan preteklega meseca. Uničevanje infrastrukture in domov v taborišču Nur Šams predstavlja stopnjevanje napetosti v regiji, medtem ko palestinski viri opozarjajo na humanitarno stisko prebivalcev, ki ostajajo brez strehe nad glavo. Vojaške dejavnosti na območju Tulkarma se izvajajo v okviru povečanih operacij izraelskih sil na celotnem Zahodnem bregu.

Kljub premirju so izraelski zračni napadi v Gazi terjali dve novi žrtvi, med drugim otroka. Zaradi izraelske blokade in vojne se je palestinski doktor znanosti iz Gaze preusmeril v peko kruha, da bi preživil sebe in svojo družino. Azerbajdžan je sporočil, da ne bo poslal vojakov v mednarodne stabilizacijske sile za palestinsko ozemlje.

Izraelski parlament je sprejel zakonodajo, ki prepoveduje oskrbo objektov v lasti agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) z vodo in elektriko. Odločitev predstavlja dodatno stopnjevanje pritiska na delovanje te humanitarne organizacije, ki je ključna za preživetje palestinskega prebivalstva na območju Gaze in Zahodnega brega. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je dejanje ostro obsodil, k obsodbam pa se je pridružila tudi skupina držav, vključno s Slovenijo. Mednarodna skupnost je danes enotno opozorila, da izraelska prepoved dobave osnovnih življenjskih dobrin pomeni neposredno kršitev mednarodnega prava in humanitarnih standardov. Poteza je bila sprejeta v času, ko se humanitarne razmere na terenu drastično slabšajo zaradi dolgotrajne vojaške ofenzive. Kritiki opozarjajo, da bo takšna politika onemogočila osnovno delovanje bolnišnic, šol in zatočišč, ki jih upravlja agencija, kar bo neposredno prizadelo civilno prebivalstvo v regiji.

Teuta Hoxha, aktivistka skupine Palestine Action, je po 60 dneh prekinila gladovno stavko v britanskem priporu zaradi kritičnega poslabšanja zdravstvenega stanja. Skupina Prisoners For Palestine je sporočila, da Hoxha potrebuje nujno bolnišnično oskrbo, ki pa naj bi ji jo v zaporu domnevno odrekali. Aktivistka je s stavko protestirala proti dolgotrajnemu priporu brez sojenja in kršenju njenih procesnih pravic. Hoxha je del skupine Filton 24, ki izvaja neposredne akcije proti podjetjem, povezanim z izraelsko vojaško industrijo. Njen protest je pritegnil mednarodno pozornost k vprašanju ravnanja s propalestinskimi aktivisti v Združenem kraljestvu. Čeprav je stavko začasno ustavila, njeni podporniki opozarjajo, da so ji britanske oblasti med pridržanjem sistematično omejevale dostop do ustreznih zdravstvenih storitev, kar bi lahko pustilo trajne posledice na njenem zdravju.

V Londonu so uradno odprli veleposlaništvo države Palestine, kar je palestinski veleposlanik v Londonu označil za "zgodovinski trenutek". Otvoritev sledi priznanju Palestine s strani Združenega kraljestva več kot tri mesece prej in po dveh letih genocida v Gazi.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je v petek, 5. januarja, opravil obsežen pogovor s predstavniki lokalnih televizijskih postaj. Po informacijah iz urada predsednika države je srečanje potekalo v uradnih prostorih, kjer je voditelj države odgovarjal na vprašanja o aktualnih družbenopolitičnih razmerah v državi in regiji. Vsebina intervjuja se osredotoča na prihodnje državne načrte in odzive na mednarodno dogajanje. Televizijske hiše so napovedale predvajanje celotnega pogovora v večernih urah istega dne. Čeprav podrobnosti odgovorov v začetnih poročilih niso bile v celoti razkrite, so uradni viri poudarili pomen rednega komuniciranja predsednika z domačo javnostjo prek nacionalnih medijev. Gre za uveljavljeno politično prakso, s katero Alijev predstavlja svoja stališča o ključnih nacionalnih vprašanjih.

Izraelska vlada je v ponedeljek, 5. januarja 2026, pred vrhovnim sodiščem ponovno zavrnila zahteve po prostem dostopu mednarodnih medijev do območja Gaze. Kljub veljavni prekinitvi ognja, ki je stopila v veljavo 10. oktobra 2025, Tel Aviv vztraja, da vstop novinarjev brez vojaškega spremstva predstavlja nesprejemljivo varnostno tveganje. V uradnem dokumentu, poslanem sodišču, so poudarili, da so grožnje in incidenti na terenu še vedno prisotni, zato obrambno ministrstvo odsvetuje nenadzorovano gibanje tujih poročevalcev. Združenje tujega tiska (FPA), ki zastopa stotine dopisnikov, se je na sodišče obrnilo že leta 2024, potem ko je Izrael od začetka vojne oktobra 2023 skoraj popolnoma zaprl meje za neodvisno poročanje. Trenutno je vstop omogočen le redkim izbranim novinarjem pod strogim nadzorom izraelskih obrambnih sil (IDF), kar po mnenju združenja onemogoča objektivno in celovito obveščanje javnosti o humanitarnih razmerah in dogajanju v palestinski enklavi. Odločitev vrhovnega sodišča o peticiji FPA bo ključna za prihodnjo medijsko svobodo na tem konfliktnem območju.

Nizozemski kirurg Ron van Doorn se je po letu dni, zaznamovanem z izjemnimi in pretresljivimi dogodki, vrnil na delo v Gazo, kjer je v improviziranih šotorih operiral pod stalno grožnjo brezpilotnih letal in nočnega bombardiranja. Kirurg je ob svojem povratku opisal pretresljive razmere in uničenje ter izpostavil, da se človek pomena miru zave šele ob zapustitvi vojnega območja. Van Doorn je poudaril, da čeprav posameznik ne more rešiti vseh težav v regiji, lahko njegovo delo neposredno vpliva na preživetje in kakovost življenja posameznih pacientov. Njegovo pričevanje razkriva svet, ki po njegovih besedah praktično ne obstaja več, saj je infrastruktura v celoti uničena, humanitarne razmere pa so kritične. Kljub nevarnostim in izjemno težkim delovnim pogojem Van Doorn vztraja pri svojem poslanstvu, s čimer opozarja na nujnost zdravstvene pomoči v času trajajočega konflikta. Njegove izkušnje nudijo neposreden vpogled v realnost zdravstvenih delavcev, ki delujejo na frontnih črtah v palestinski enklavi.

Turški predsednik Erdogan je izjavil, da se težave v Gazi nadaljujejo kljub prekinitvi ognja, ker se Izrael ne drži dogovora.

Donald Trump je med srečanjem z Benjaminom Netanjahujem na Floridi ponovil podporo pomilostitvi Netanjahuja v zvezi s korupcijskimi obtožbami. Trump je opozoril Iran pred ponovnim oživljanjem jedrskega programa. Razpravljala sta tudi o prihodnosti Gaze, razorožitvi Hamasa in o nadaljevanju mirovnega sporazuma. Predsednik Izraela Herzog je zanikal Trumpove trditve o skorajšnji pomilostitvi Netanjahuja.

Benjamin Netanjahu je napovedal, da bo Donald Trump leta 2026 prejel izraelsko nagrado za mir, s čimer je prekinil dolgoletno tradicijo. Trump je izrazil presenečenje in ganjenost nad nagrado ter nakazal možnost obiska Izraela ob podelitvi. Med srečanjem na Floridi je Trump opozoril Hamas, da bo »drago plačal«, če se ne bo razorožil, in Iranu zagrozil z novim napadom. Netanjahu je Trumpa označil za »heroja«, brez katerega Izrael danes ne bi obstajal.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se sestala v Mar-a-Lagu, kjer sta razpravljala o ključnih podrobnostih druge faze krhkega premirja v Gazi. Trump je po pogovorih izjavil, da bo do uveljavitve naslednje faze dogovora prišlo zelo kmalu, kljub temu da se na terenu spopadi niso popolnoma ustavili. Po podatkih uradnikov v Gazi je bilo od podpisa premirja 10. oktobra 2025 v izraelskih napadih ubitih več kot 400 Palestincev, humanitarne razmere v šotorskih mestih pa dodatno poslabšuje izjemno slabo vreme. Srečanje so zaznamovala tudi širša geopolitična vprašanja, vključno s Trumpovo namero o prodaji bojnih letal Turčiji, čemur Izrael nasprotuje zaradi napetosti glede Sirije in Gaze. Obisku se je pridružil tudi tehnološki milijarder Elon Musk, ki je sprejel Netanjahujevo vabilo na obisk v Izrael. Muskova odločitev je v javnosti sprožila val kritik zaradi mednarodnih tiralic za vojne zločine in obtožb o genocidu v Gazi, ki bremenijo izraelski vrh. Kljub Trumpovemu optimizmu glede hitrega napredka premirja, razhajanja med prioritetami obeh voditeljev ostajajo očitna, saj se Izrael močno osredotoča na grožnjo Irana, medtem ko Trump pritiska na stabilizacijo Gaze preko mirovnega sveta.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal, da bo Donald Trump prejel izraelsko nagrado za mir (Israel Prize), najvišje civilno priznanje v državi, za njegov prispevek judovskemu narodu. Trump je tudi izjavil, da brez Netanjahuja Izrael morda ne bi obstajal.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se v ponedeljek sestala v letovišču Mar-a-Lago, kjer sta uskladila stališča glede bližnjevzhodne varnostne politike. Trump je med srečanjem Iranu zagrozil s silovitimi vojaškimi napadi, če bi Teheran poskusil obnoviti svoje jedrske zmogljivosti ali program balističnih izstrelkov, ki so bili tarča ameriških in izraelskih napadov že v začetku letošnjega leta. Predsednik ZDA je poudaril, da natančno spremljajo dejavnosti Islamske republike in da ne bodo oklevali pri uporabi strateških bombnikov B-2 za uničenje morebitnih novih lokacij za bogatenje urana. Poleg iranskega vprašanja sta voditelja razpravljala o usodi krhkega premirja v Gazi. Trump je gibanje Hamas posvaril pred hudimi posledicami, če se ne bo razorožilo v dogovorjenem roku, hkrati pa je izrazil podporo Netanjahuju pri izvajanju druge faze mirovnega načrta. Kljub preteklim poročilom o nesoglasjih je Trump pohvalil Izrael za izpolnjevanje obveznosti, medtem ko je Netanjahu srečanje označil za izjemno produktivno. Izraelska stran je ob tem Trumpu podelila najvišje civilno odlikovanje, kar se je prvič v zgodovini zgodilo tujemu državljanu. Iran se je na grožnje odzval z napovedjo ostrega in nepredstavljivega povračilnega ukrepa. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je opozoril, da bo Teheran na vsako agresijo odgovoril s silo, medtem ko je Kremelj vse vpletene strani pozval k zadržanosti in deeskalaciji napetosti, da bi preprečili izbruh širšega regionalnega konflikta.

Donald Trump je med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem opozoril Hamas, da ga čakajo hude posledice, če se ne bo hitro razorožil, kot je bilo dogovorjeno v okviru sporazuma o Gazi. Trump je dejal, da se Izrael drži dogovora.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta v ponedeljek na Floridi opravila ključne pogovore o prihodnosti Bližnjega vzhoda. Trump je Iranu zagrozil z novimi, uničujočimi vojaškimi napadi, če bi Teheran poskusil obnoviti svoj jedrski program ali raketni arzenal. Izjavil je, da ZDA natančno vedo, kje se nahajajo ključni iranski objekti, in opozoril, da ne bo okleval z uporabo strateških bombnikov B-2, če se bo to izkazalo za potrebno. Napetosti so se stopnjevale po tem, ko je iranski predsednik Masoud Pezeshkian razglasil »popolno vojno« proti Zahodu in obljubil oster odgovor na vsako morebitno agresijo. Poleg iranskega vprašanja sta voditelja obravnavala tudi drugo fazo krhkega premirja v Gazi. Trump je gibanju Hamas postavil ultimat za razorožitev, v nasprotnem primeru pa zagrozil s hudimi posledicami. Kljub poročilom o trenjih med Washingtonom in Tel Avivom glede hitrosti mirovnega procesa, sta voditelja pokazala enotno fronto. Netanjahu je srečanje označil za izjemno produktivno in Trumpu podelil najvišje izraelsko civilno odlikovanje. Ob robu srečanja je Trump spodbudil Izrael tudi k diplomaciji z novim sirskim vodstvom, kar nakazuje na morebitno preoblikovanje regionalnih zavezništev pod ameriškim pokroviteljstvom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da se je po telefonu pogovarjal z ameriškima odposlancema Steveom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem o novem ameriškem načrtu za dosego miru v Ukrajini.

Hamas je obsodil priznanje Somalilanda s strani Izraela, pri čemer je izrazil zaskrbljenost, da gre za del načrta o preselitvi Palestincev iz Gaze. Kitajska se je odzvala kritično na potezo Izraela, medtem ko je priznanje sprožilo negativen odziv v Afriki in arabskem svetu.

Članki napovedujejo, da bo leto 2025 zaznamovano z več pomembnimi dogodki, vključno z morebitno ponovno izvolitvijo Donalda Trumpa, nadaljevanjem vojne v Ukrajini in konflikti v Gazi. Poleg tega se napovedujejo družbeni nemiri in vstaje generacije Z.

Izrael je napovedal prepoved delovanja za 37 humanitarnih organizacij v Gazi in na Zahodnem bregu, med njimi so Zdravniki brez meja in CARE. Razlog za prepoved je neizpolnjevanje novih pravil o registraciji, ki naj bi preprečila infiltracijo teroristov. Izrael trdi, da so organizacije imele več mesecev časa za uskladitev. Prepoved začne veljati v četrtek, organizacije pa morajo zagotoviti podrobne informacije o palestinskem osebju. Nova Zelandija se ni pridružila izjavi, ki opozarja na poslabšanje razmer v Gazi.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je obtožil Hamas, da je prekršil dogovor o prekinitvi ognja v Gazi, potem ko je bil izraelski častnik ranjen v eksploziji v Rafi. Izrael je obljubil odgovor.

V Gazi se je kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja zvrstilo več novih nasilnih incidentov, v katerih so izraelske sile ubile palestinsko deklico, dve osebi pa ranile. Napadi so se zgodili v torek in predstavljajo ponovno kršitev premirja, ki je stopilo v veljavo oktobra lani. Poročilo Sindikata palestinskih novinarjev (PJS) obenem razkriva pretresljive podatke o namernem ciljanju družinskih članov medijskih delavcev. Po navedbah organizacije je bilo od začetka konfliktov ubitih že več kot 700 sorodnikov novinarjev, kar ocenjujejo kot načrtno kampanjo ustrahovanja in utišanja poročanja s terena. Poleg neposrednih vojaških napadov se palestinski zaporniki v izraelskih zaporih soočajo s sistematičnim kratenjem osnovnih človekovih pravic. Nova poročila opozarjajo, da so bili pridržani Palestinci redno izpostavljeni omejevanju dostopa do pitne vode, ki je v nekaterih primerih trajalo tudi do 12 ur. Takšna praksa je opisana kot oblika kolektivnega kaznovanja, ki še dodatno zaostruje že tako kritične humanitarne razmere in kršitve mednarodnih konvencij o ravnanju z ujetniki.

Palestinsko gibanje Hamas je v ponedeljek ponovno potrdilo svoje stališče, da se ne bo odpovedalo oboroženemu odporu, dokler se ne konča izraelska okupacija Gaze. Odločitev so sporočili neposredno pred načrtovanim srečanjem ameriškega predsednika Donalda Trumpa in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na Floridi. Trump je razorožitev Hamasa postavil kot ključni pogoj za prehod v drugo fazo mirovnega načrta, ki ga podpirajo Združeni narodi, in opozoril, da bo brez tega dogovor hitro propadel. Izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki se je z ameriškim predsednikom sestal v rezidenci Mar-a-Lago, je prejel močno strateško podporo Washingtona. Ameriška stran vztraja, da je konec vojaškega nadzora Hamasa in umik njihovih sil nujen korak za trajno premirje. Hamas po drugi strani prek sporočil na platformi Telegram vztraja pri ohranitvi orožja kot sredstva proti okupaciji, kar dodatno otežuje pogajanja o izpustitvi talcev in popolnem umiku izraelske vojske z območja Gaze. Napetosti ostajajo visoke, saj obe strani postavljata pogoje, ki so za nasprotno stran trenutno nesprejemljivi.

Izraelska bojna letala so izvedla več zračnih napadov na mesto Rafa, soseske in taborišča po Gazi. V izraelskem napadu z brezpilotnim letalom je bil ubit Palestinec na severu Gaze, več jih je bilo ranjenih v streljanjih in zračnih napadih po enklavi. Izraelske sile nadaljujejo z napadi v Gazi in na Zahodnem bregu, kjer so porušile več palestinskih posesti.

Članki poročajo o izraelskem vojaškem posredovanju v Gazi, ki je po podatkih obveščevalnih služb povzročilo pretežno civilne žrtve. Poudarja se, da 2,3 milijona Palestincev v Gazi živi pod izraelsko blokado. Hkrati v ZDA upravljanem koordinacijskem centru potekajo pogovori o povojnem obdobju v Gazi brez prisotnosti Palestincev, kar kaže na nadaljevanje izraelske politike uničevanja enklave.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se na srečanju na Floridi dogovorila o ultimatu za gibanje Hamas, ki vključuje dvomesečni rok za popolno razorožitev palestinske skupine. Po navedbah diplomatskih virov in poročanju medijev sta voditelja dosegla soglasje, da bo Izrael v primeru Hamasove zavrnitve pogojev ali kršitve sporazuma o razorožitvi prejel polno podporo ZDA za vnovičen začetek silovitih vojaških operacij v Gazi. Trump naj bi Netanjahuju zagotovil, da bo januarja 2026 uradno razglasil prehod v naslednjo fazo premirja, ki bo pogojevala mir z odstranitvijo orožja s strani Hamasa. Strokovne ekipe obeh držav trenutno pripravljajo natančne kriterije za proces razorožitve, saj Izrael opozarja na nevarnost, da bi skupina poskušala obdržati lahke oborožitvene sisteme. Netanjahu je poudaril, da Hamas v Gazi še vedno razpolaga s približno 60.000 avtomatskimi puškami, kar bi po mnenju obeh voditeljev predstavljalo nesprejemljivo varnostno grožnjo. Pogovori so potekali v senci protestov v Tel Avivu, kjer državljani zahtevajo preiskavo odgovornosti za napad 7. oktobra 2023, medtem ko je Izrael v Gazi že izvedel povračilne ukrepe proti voditeljem Hamasa zaradi domnevnih kršitev trenutnega premirja.

Benjamin Netanyahu naj bi od Donalda Trumpa zahteval podporo za nove vojaške akcije proti iranskemu programu balističnih izstrelkov. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je izjavil, da je Iran v »obsežni« vojni z ZDA, Izraelom in Evropo. Donald Trump naj bi Iranu zagrozil z jedrskim orožjem.

Palestinski osrednji statistični urad je sporočil, da je leto 2025 postalo najbolj tragično leto za palestinsko prebivalstvo v smislu demografskih izgub in humanitarne katastrofe. Po najnovejših podatkih ministrstva za zdravje v Gazi se je število smrtnih žrtev izraelske vojaške ofenzive, ki se je začela 7. oktobra 2023, povzpelo na 71.271. Število ranjenih je preseglo 171.232, pri čemer so razmere na območju Gaze in zasedenem Zahodnem bregu dosegle kritično točko. Poročilo izpostavlja, da so nenehni vojaški spopadi in sistematične kršitve človekovih pravic povzročili nepopravljivo škodo civilnemu prebivalstvu. Kljub številnim mednarodnim pozivom k trajni prekinitvi ognja in izboljšanju humanitarnega dostopa se število žrtev dnevno povečuje. Zdravstveni sistem v Gazi je praktično v razpadu, kar še dodatno otežuje oskrbo tisočev ranjenih, ki so ujeti v oblegani enklavi pod stalnim nadzorom izraelskih sil. Statistični podatki potrjujejo, da so žrtve v veliki večini civilisti, med njimi visok delež otrok in žensk. Poleg neposrednih vojaških operacij h katastrofi prispeva tudi akutno pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin, kot so hrana, voda in zdravila, kar je posledica dolgotrajne blokade in oviranja humanitarnih konvojev s strani izraelskih oblasti. Razmere na terenu ostajajo nestabilne, z malo upanja na hitro stabilizacijo demografske slike.

Po novih informacijah iz ruskih virov je Kremelj Zelenskega označil za nekulturnega, zagrenjenega in maloadekvatnega človeka zaradi njegovih božičnih izjav, v katerih je izražal želje po smrti.

V Firencah so aretirali še enega od voditeljev Hamasa, pristojnega za tujino. Med aretiranimi je tudi Mohammad Hannoun, predsednik Združenja Palestincev v Italiji. Preiskava je razkrila, da so osumljenci zbirali denar za Gazo in Palestince ter ga nakazovali Hamasu. Premierka Meloni je izrazila zadovoljstvo z aretacijo. Pina Picierno (PD) je izpostavila izjemno pomembnost aretacije.

Izraelski minister za obrambo, Israel Katz, je ponovil, da se Izrael ne bo nikoli popolnoma umaknil iz območja Gaze in da bo znotraj območja obstajalo znatno varnostno območje.

Na severu Izraela je palestinski napadalec ubil moškega in žensko, preden ga je ranil civilist. Na Zahodnem bregu je izraelski rezervist s štirikolesnikom povozil Palestinca, ki se je ob cesti modlil. Rezervista so aretirali in mu zasegli orožje.

Izraelska vojska je sprožila obsežno vojaško operacijo in obkolila mesto Qabatiya na severu okupiranega Zahodnega brega, kjer je živel Palestinec, ki je v petek v severnem Izraelu zabodel 18-letno Izraelko in s svojim avtomobilom povozil 68-letnega moškega. Mesto je bilo obkoljeno po napadu, v katerem sta bila ubita dva Izraelca.

Palestinsko islamistično gibanje Hamas je uradno potrdilo smrt petih visokih članov skupine, ki so bili ubiti v nedavnih izraelskih vojaških napadih na območju Gaze. Med potrjenimi žrtvami je tudi Mohamed Sinvar, brat pokojnega vodje Hamasa Jahje Sinvarja, ki je veljal za enega ključnih vojaških poveljnikov in načrtovalcev operacij gibanja. Mohamed Sinvar je bil v oboroženem krilu skupine zadolžen za logistiko in strateško načrtovanje. Ob potrditvi izgub je oboroženo krilo Hamasa, brigade Al Kasam, objavilo izjavo, v kateri so poudarili, da se gibanje kljub ubojem vodilnih kadrov ne namerava odpovedati orožju ali prenehati z odporom. Izraelska vojska je operacije usmerila v vrhovno strukturo Hamasa z namenom popolne oslabitve operativnih sposobnosti skupine. Izguba Mohameda Sinvarja predstavlja pomemben simbolni in strateški udarec za organizacijo, saj je veljal za neposrednega naslednika ideologije svojega brata, ki je bil ubit v oktobru.

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek izdal ostro opozorilo gibanju Hamas, v katerem je zahteval, da se skupina razoroži v izjemno kratkem času. Trump je poudaril, da je razorožitev ključni del druge faze njegovega mirovnega načrta za Gazo, in napovedal hude posledice, če militantna skupina ne bo izpolnila postavljenih pogojev. Po njegovih besedah bo imel Hamas na voljo le omejeno časovno okno za izvedbo zahtev, sicer bodo Združene države Amerike ukrepale. Izjave prihajajo v času, ko nekateri ameriški senatorji opozarjajo, da Hamas že krši določila obstoječega dogovora o prekinitvi ognja z Izraelom. Trumpova administracija je namignila, da bi neizpolnjevanje pogojev lahko vodilo do neposredne ameriške intervencije ali drugih oblik povračilnih ukrepov, ki jih je predsednik opisal z besedami, da bo za kršitve treba "drago plačati". Ta zaostritev retorike predstavlja nadaljevanje Trumpovih prizadevanj za stabilizacijo regije pod strogimi ameriškimi pogoji, ki vključujejo popolno nevtralizacijo vojaških zmogljivosti Hamasa.

Vojaško krilo gibanja Hamas, brigade Al Kasam, je uradno potrdilo smrt svojega dolgoletnega tiskovnega predstavnika Abuja Ubaide. Po navedbah gibanja je bil ubit v izraelskem zračnem napadu v mestu Gaza, ki se je zgodil že pred nekaj meseci. Skupaj z njim so v spopadih padli tudi drugi visoki poveljniki, med njimi namestnik načelnika štaba Mohamed Sinvar in poveljnik brigade Rafa Mohamed Šabana. Novi tiskovni predstavnik brigad Al Kasam je v videoposnetku, ki sta ga predvajali televiziji Al Džazira in Al Aksa, razkril pravo identiteto Abuja Ubaide in ga označil za glas upora. Smrt ključnih operativnih voditeljev pomeni precejšen udarec za komunikacijsko in vojaško strukturo Hamasa v času trajajočih spopadov na območju Gaze. Izraelska vojska se na te navedbe še ni uradno odzvala, vendar so informacije o smrti pomembnih akterjev v vrstah Hamasa del širše izraelske strategije nevtralizacije vodstva gibanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi izjavil, da bo poskušal hitro sprožiti drugo fazo mirovnega načrta za Gazo. Kot osrednji pogoj za uresničitev tega načrta in začetek obnove območja je izpostavil popolno razorožitev gibanja Hamas. Trump je poudaril, da se mora proces začeti takoj, ko bo to mogoče, vendar ostaja neomajen pri zahtevi po odstranitvi orožja s strani militantne skupine. Druga faza predvidenega načrta vključuje popoln umik izraelskih sil z območja Gaze, omenjeno razorožitev Hamasa, začetek obsežne infrastrukturne obnove ter vzpostavitev prehodnih organov upravljanja. Po podatkih zdravstvenih oblasti v Gazi je od oktobra 2023 število smrtnih žrtev v konfliktu naraslo na več kot 71.000, medtem ko je ranjenih čez 171.000 oseb. Medtem ko Trump napoveduje hitre rešitve, razmere na terenu ostajajo kritične, saj so pretekle zahteve po razorožitvi vedno naletele na odločen odpor palestinske strani. Ob robu diplomatskih dogajanj poročila iz jugovzhodne Azije navajajo nove lokalne predpise v Kambodži, kjer so na priljubljenem turističnem območju Kampi prepovedali uporabo velikih zvočnikov in povzročanje hrupa z glasbo. Hkrati iz Mjanmara prihajajo poročila o novoletnem vzdušju sredi zaostrenih razmer, ki jih zaznamujejo vojaške aretacije kulturnikov, vključno z igralko Pway Pway.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je obljubil, da Izrael ne bo nikoli zapustil Gaze in načrtuje nove vojaško-kmetijske postojanke na severu območja. Hkrati je Izrael odobril gradnjo 19 novih judovskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Izraelske sile so izvedle več napadov v južnem Libanonu, s čimer so kršile sporazum o prekinitvi ognja. Umrl je Mohammad Bakri, palestinski režiser filma Jenin, Jenin.

Izraelske vojaške sile so v soboto in torek izvedle niz vdorov v južnosirsko pokrajino Kunejtra, kar predstavlja nove kršitve suverenosti sirske države. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovne agencije Anadolu so izraelske enote s tremi vojaškimi vozili prodrle v vasi Barika in Kudna preko vhoda v mesto Bir Adžam. Skupno so zabeležili tri ločene vdore, ki so se osredotočili na podeželsko območje v jugozahodnem delu države. Operacije potekajo v času povečane nestabilnosti v Siriji, kjer so se izraelske sile v zadnjem obdobju pogosto vmešavale v dogajanje na terenu, uradno pod pretvezo zagotavljanja varnosti na mejnem območju. Zadnji vdori v Kunejtru so povzročili dodatne napetosti v regiji, ki se že spopada z notranjimi plemenskimi spori in krhkim premirjem po zamenjavi oblasti v Damasku. Sirski viri poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v ozemeljsko celovitost države.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je ob božiču obiskal cerkev Hain v Incheonu, kjer se mu je pridružil Kim Nam-joon, ki naj bi kandidiral na prihajajočih volitvah. Ta poteza je sprožila kritike opozicijske stranke, ki jo vidi kot vmešavanje v volitve. Lee je obiskal tudi stolnico Myeongdong.

V Džabaliji na severu območja Gaze je izraelska vojska ubila palestinskega otroka. Izrael je Palestincem odvzel načrtovalske pristojnosti nad mošejo Ibrahimi v Hebronu. Na Zahodnem bregu so izraelske sile med racijami ubile enega Palestinca in pridržale več deset ljudi.

Po poročilih hebrejskih medijev je v okupiranem Jeruzalemu prišlo do napada z vozilom, v katerem je bil poškodovan izraelski policist. Podrobnosti o napadu in identiteti napadalca še niso znane.

Izraelske oblasti so napovedale, da bodo v roku 36 ur ustavile delovanje desetinam mednarodnih humanitarnih organizacij na območju Gaze, ker te naj ne bi izpolnjevale novih strogih pogojev za registracijo. Palestinsko ministrstvo za zunanje zadeve je ukrep ostro obsodilo in ga označilo za poskus eliminacije prič izraelskih dejanj na palestinskih ozemljih. Po navedbah palestinske strani Izrael s temi ukrepi krši mednarodno pravo in svetovalno mnenje Mednarodnega sodišča (ICJ) o obveznostih okupacijske sile. Odlok vpliva na 37 organizacij, ki zagotavljajo ključno podporo na področjih zdravstva, šolstva, oskrbe z vodo in zaščite otrok. Palestinske oblasti trdijo, da Izrael nima suverenosti nad okupiranim ozemljem in da so te institucije nujne za preživetje prebivalstva, ki se spopada z izzvano lakoto in nenehnimi vojaškimi agresijami. Palestinska stran je mednarodno skupnost in Združene narode pozvala k uvedbi kazenskih ukrepov proti Izraelu zaradi teh »nezakonitih praks« in »piratstva«. Izrael na drugi strani vztraja, da so novi varnostni protokoli nujni za preprečevanje zlorab humanitarne pomoči s strani oboroženih skupin. Odločitev prihaja v času, ko se humanitarne razmere v Gazi vztrajno slabšajo, mednarodne agencije pa opozarjajo na popoln kolaps oskrbovalnih verig, če bo delovanje nevladnih organizacij dejansko onemogočeno.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je med nedavnim pogovorom z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem izrazil resno zaskrbljenost glede razmer na Zahodnem bregu. Po navedbah virov, na katere se sklicuje portal Axios, je Trump Netanjahuja neposredno zaprosil, naj se Izrael vzdrži provokativnih dejanj in spremeni svojo politiko na tem območju. Ta poziv predstavlja pomemben diplomatski signal, saj Trumpova administracija v svojem prejšnjem mandatu načeloma ni močno omejevala izraelskih dejavnosti na palestinskih ozemljih. Trumpova prošnja za zadržanost naj bi bila namenjena preprečevanju dodatne destabilizacije regije pred njegovim uradnim prevzemom oblasti. Ameriška stran si prizadeva za zmanjšanje napetosti, ki bi lahko ovirale širše regionalne cilje, vključno s potencialno normalizacijo odnosov med Izraelom in arabskimi državami. Izraelska stran se na poročila o vsebini pogovora še ni uradno odzvala, vendar pa te informacije nakazujejo na morebitne nove poudarke v prihodnji ameriški bližnjevzhodni politiki.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je po petkovi molitvi v Carigradu napovedal, da bo v ponedeljek, 5. januarja, opravil telefonski pogovor z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Glavne teme pogovora bodo vključevale reševanje konflikta med Rusijo in Ukrajino ter trenutne razmere na območju Palestine. Erdogan je poudaril, da Turčija nadaljuje z aktivno diplomatsko vlogo in vzdržuje stike s ključnimi svetovnimi voditelji, vključno z Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim, medtem ko se bo turški zunanji minister Hakan Fidan udeležil prihajajočega vrha v Parizu. Poleg vprašanj o vojni v Ukrajini je turški predsednik izkoristil priložnost za oster napad na izraelsko vlado in premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga je primerjal s faraonom. Izpostavil je množične demonstracije v Carigradu, na katerih se je zbralo več kot 520.000 ljudi v podporo Gazi, in zatrdil, da dejanja Izraela ne bodo ostala nekaznovana. Pogovori med Ankaro in Washingtonom potekajo tudi v luči morebitne vrnitve Turčije v program razvoja bojnih letal F-35, iz katerega je bila država pred leti izključena zaradi nakupa ruskega obrambnega sistema S-400, vendar je Trump nakazal pripravljenost na ponovni razmislek o tem vprašanju.

V Gazi so se razmere za razseljene prebivalce v zimskem času drastično poslabšale. Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF) je v četrtek potrdil, da je sedemletni deček Ata Mai utonil v blatu in vodi, ko so poplave zajele njegovo šotorišče v mestu Gaza. Posnetki reševalcev, ki so poskušali izvleči njegovo telo iz globokega blata, so v javnosti sprožili val zgroženosti nad humanitarno krizo na območju. Poleg dečka je v ločenem incidentu v taborišču na stadionu Jarmuk v mestu Gaza umrl moški, pet ljudi pa je bilo poškodovanih, ko je v šotoru, kjer je bivala družina, izbruhnil požar. Zdravstveni uradniki so poročali tudi o smrti še enega devetletnega dečka, vendar okoliščine njegove smrti ostajajo nejasne. Dogodki poudarjajo kritično pomanjkanje ustreznih bivališč, ogrevanja in hrane za večino Palestincev, ki so bili razseljeni med dveletno vojno. Kljub dvanajst tednov staremu premirju med Izraelom in gibanjem Hamas razmere ostajajo napete. Palestinski viri poročajo o skoraj vsakodnevnih smrtnih žrtvah zaradi izraelskega streljanja, medtem ko so na Zahodnem bregu izraelske sile izvedle nove aretacije približno 50 oseb. Humanitarna kriza v Gazi se ne umirja, k čemur prispevajo tudi uničena infrastruktura in težki vremenski pogoji.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je obtožil Hamas kršitve dogovora o prekinitvi ognja v Gazi, potem ko je bila v Rafi z eksplozivno napravo ranjena vojaška oseba. Izrael je napovedal odgovor. Hamas je zanikal odgovornost za incident.

Izraelska vojska je izvedla vrsto zračnih napadov in topniških obstreljevanj po celotnem območju Gaze, kar predstavlja najnovejše kršitve dogovora o prekinitvi ognja, ki je začel veljati 10. oktobra. Lokalni viri poročajo o desetih novih kršitvah prekinitve ognja, vključno s ciljnimi rušenji in zračnimi napadi, kar dodatno destabilizira krhko premirje. Humanitarna pomoč ob tem ostaja blokirana.

V Gazi poročajo o skoraj tisoč kršitvah premirja s strani Izraela od 10. oktobra. Vladni urad za medije v Gazi je sporočil, da je bilo med 80-dnevnim premirjem ubitih 418 Palestincev, več kot 1141 pa ranjenih. Palestinski mediji poročajo tudi o izraelskih napadih na Khan Younis, Rafo in taborišče Bureij, pri čemer so bili trije Palestinci ranjeni.

Papež Lev XIV. je v svojem tradicionalnem božičnem poslanstvu pozval k molitvi za ukrajinsko ljudstvo in apeliral na strani v konfliktu, da bi s podporo mednarodne skupnosti našle pogum za neposreden dialog. Izrazil je tudi željo po miru v drugih oboroženih spopadih po svetu in solidarnosti z migranti ter tistimi, ki trpijo zaradi naravnih nesreč.